neverjetno, kako z lahkoto papir odenem v črno, dodam smrdljiva brezna in mrčes, nasujem plohe postanega dežja. neverjetno, kako težje je v črke preliti veselje in srečo. s časom spoznavam, da sem v resnici žalostna deklica, ki ljubi tišino, mir in samoto. tih dotik in enakomerno bitje srca.
a zadnjih nekaj dni je neverjetnih. padam iz puhaste blazine v močvirje, nato plavam nazaj na površje. večino časa sem nekje vmes. to je čudež! živ le v hollywoodskih filmih. upam, da konec ne bo tragičen. nočem niti pomisliti na vse tiste črne in črvive ljudi... nočem niti pomisliti na to, koliko vsega bodo morali prežvečiti... nočem niti pomisliti na to, da lahko njihova energija vpliva na izid... nočem, a ne znam drugače. bojim se teh črvov... bojim se, da nisem pravi naslov, da je pomota, da se je pošiljatelj zmotil ... nisem prepričana, da sem vredna ...
in bojim se tega vrtinca, ki me vleče nazaj. vsak dan, vsak teden, vsako leto vse bolj in bolj.
vračam se. počasi, a zagotovo. kdo ve, mogoče pa tam spet najdem tisto nekaj...
dočakala sem spet tudi njih. ki me vsakič znova vrnejo v poseben svet in čas...
Lej, črvi so narjeni zato da žvečjo, kej druzga itak ne znajo...zmeraj bodo prežvekovali, pa če majo kaj al pa ne.
OdgovoriIzbrišiIn ja, SI! pravi naslov...SI vredna!
Hvala za dons...sm rabla...še bolj kukr sm misnla da rabm.
Mojcej, pozabi na črve. Oni so in bodo. Misli nase. Obrni obraz proti soncu in odpri srce sreči. Tvoja porcija je rezervirana zate. Zato jo vzami. Zaradi tega je ne bo nič manj.
OdgovoriIzbrišiprepusti se, mejduš. pusti, da te naplavi gooooor in pozabi na črvojedine črvojedske. pusti jih spodaj.
OdgovoriIzbrišilubice moje. fajn ste :* sem vesela, ker vas imam! čeprav preredko..
OdgovoriIzbriši