in potem je tu ona. moja krlinca. v moje življenje je vstopila, ko njih ni bilo več. prišla je kot dobra vila, kot tista babica iz pravljic. in odšla ravno takrat, ko sva se komaj dobro našli in najbolj vzljubili. nikoli ne bom pozabila njenega rumenega šegija. in mojega rumenega pičipokija, ki naju je čez drn in strn vsake toliko zapeljal v svet. po fasngo, pa k dohtarju. njena ocvirkovka je bila nekaj najbolj okusnega na tem svetu. in koščki sira. vedno ga je posolila. občudovala sem njeno energijo in optimizem, ki sta bila čisto nasprotje globokim brazdam in trpljenju, ki ji ga je v gube in tresoče roke neusmiljeno zapisalo bridko in težko življenje. pogrešam njene modrosti, njen smeh ... pogrešam razmajane lesene stopnice.
pogrešam tisti čas. in njega v njem.
ona bi znala ustaviti podivjane dni. mi pokazati stvari, ki so vredne. in jaz bi ji znala danes pričarati sonce. znala bi, ker bi mi povedala, da sem na pravi poti. da je življenje smeh. in da so na tem svetu tudi ljudje, ki vidijo globlje. ki ne verjamejo smehu, ki to ni. ona bi vedela, ker ona je vedela.
ne bi mi pošiljala brezosebnih sms sporočil. forvardiranih mailov. ne bi me tag-ala na facebooku. počakala bi, da pridem po črvivih lesenih stopnicah, me objela, narezala koščke sira, ga posolila, iz peči vzela še topel kruh, mi nalila kozarec kislega vina in nazdravila s tresočo roko.
v novem letu ti želim takšnih trenutkov, preprosto iskrenih! ljubi tiste, ki so vredni tvoje ljubezni! ljubi jih do neba! ker nekoč bodo odšli ... tja gor.
moja želja je enaka lanski ...!
z nekaj dodatki:
želim si, da telefon neha piskati. in nočem forvardiranih kvazi lepih želja, poslanih samo zato, ker se pač spodobi. naj se v spam zakopljejo vsi neosebni fwd maili, božičkasto in lučkasto kičasti, poslani iz istega razloga, kot sms-i. tukaj sem, živa sem, lahko se me dotakneš ... če mi kaj želiš, mi to povej, pokaži ...
želim si imeti neskončno časa za risanke v deževnih nedeljah...
želim si imeti neskončno časa za moja dva penzjonista ...
želim si moči in ogromne spužve. da bom lahko ponudila oporo, če bo mojim sončkom zmanjkalo moči in jim posušila solze v tistih klinčevih dneh...
želim si, da bi vse tačke - kosmate in tiste druge - našle svoj predpražnik!
želim si, da bi zmogla priznati, da ... in da ne zmorem vsega sama, da včasih rabim pomoč in da je smeh včasih tako zelo grenak ...
Hvala! Enako tudi tebi. Ampak spet na daleč. Ker če bi čakala, da prideš mimo, bi postale črvive tudi betonske stopnice :)
OdgovoriIzbrišiSuper zapis, s katerim se lahko le strinjam.
OdgovoriIzbrišiUpam, da se kdaj tudi vidimo, ne le beremo.
Baje bi ti morala mere za neko mačkasto reč vzet :) Ponudba še vedno velja :)
Mojcej, oh, Mojcej... v tvojem slogu - prepričljivo, čeprav nežno, globoko v dušo... hvala. naj ti zadiši življenje, čim večkrat naj ti zadiši. po ocvirkovki in kislem vinu. paše.
OdgovoriIzbriši@Suzy, Suzy, moja baba žaba, menda nam pa ja rata tudi malo bližje se ujeti. bo ratalo bo, boš videla da bo. je leto še čisto na celem, veš koliko še ga je za ponucat :) in hvalaaa, tisočkrat hvala za papirnato presenečenje in nepričakovano polepšan dan! :*
OdgovoriIzbriši@sonja, kaj pa to, k sem jest že mejhen v letih pa sem pozabila za kaj sem se spet ponujala ... (blush :)) ampak moram povedat, da sem znova ugotovila, zakaj imam nekatere sončke tako zelo rada. vsi ti so se vzdržali srceparajočih forvardiranih želja. prav ponosna sem, sa jih poznam :)
@mojčka, dišalo bo do neba. meni. tebi. vsem nam! sem se kar odločila :P