torek, 22. junij 2010

S ponistre se vidi Šolta, piva klapa ispo' volta...

Šolta ...

Ne spomnim se natanko (in v resnici tudi ni pomembno) 10, 12 let je kar sem bila prvič tam. In natanko toliko časa sem se tja vračala ... letos mi je končno uspelo. In bilo je vredno. Še vedno je tiha, mirna, preprosta in prijazna.


Šum morja, klepetanje galebov, le tu in tam kak mimoidoči, še to je bila večina domačinov, knjiga v naročju... Neprecenljivo!
No, pa ribič Ante :)

Drugo leto (če ne prej) spet pobegnem...
Ko bom velika, bom pa s tole lepotico bežala :)

Rada imam knjige. Še vedno. In ja, večkrat si moram vzeti čas zanje.
Da mi je tole očitno res koristilo potrjuje tudi pregled fotaparata. To, kar je tu in še dve fotografiji ... je vse kar je nastalo. Ali pa se enostavno staram in se mi ne da več :)
Lepo je bilo!