sobota, 29. avgust 2009

krempljaste vestičke

adria-agata-zofka: tale mala krempljasta princeska mi zadnje dni pušča sledi na rokah, nogah, vratu, nosu ... pa v srčku, ker je tako presneto prikupna, da ji ne morem zameriti, ko me mimogrede med predenjem in muckanjem na hitro ugrizne še v nos :)
zofka je priletela v rejništvo naravnost z Brnika. ta teden smo se testirale in smo negativne! YES! dobila je pikico, in ker je bilo tako pridna ji je stric Milan dal še zajtrk in darilce za domov :*
še malo pa zofek potuje v pravi dom. za zmeraj. pepi si bo zagotovo oddahnil :)





tile približki mačkov in ptičkov pa danes potujejo na mačjelovkino stojnico, ki jo bodo pridne punce postavile v Mostecu na vegetarijanskem pikniku.

če bi radi pomagali kosmatim brezdomčkom, jih obiščite, sigurno boste našli kakšno stvar, ki vam bo všeč in bo morala nujno z vami domov :)

če imate spretne prstke pa lahko pomagate z izdelavo muckov za srečo. Navodila so tukaj



sicer pa danes furam kr-eno-čudno-zoprno-brezrazloga-bedno-stanje... bolha bi bila. skrila bi se na mehak kožušček fine kosmate dame in presmrčala cel dan, pa jutrišnji in pojutrišnji ... za drobiž časa bi poiskala tisti pramen in nato spet spala ...


Sometimes I'd like to quit... Nothing ever seems to fit... Hangin' around...




še malo ... še dvakrat grem spat :)

petek, 14. avgust 2009

hkrati srečen in besen dan

če se vrnem za drobiž dni nazaj ...

srečen ker :
- sem se imela na Veronikini dekliščini fino
- je bilo takisto naslednji dan na pikniku nekdanjih radijskih sodelavcev (vedno znova, ko se srečamo ugotovim, da pogrešam njih in tisti čas...)
- je bilo vse skupaj uvod v nekajdnevne počitnice v all inclusive mami&ati hotelu :)
- sem se spočila, končno naspala in pocrkljala ...

besna sem zaradi tegale:
spet sem razbila avto in spet je totalka. manj res ne znam!
še bolj kot zaradi razbite pločevine mojga korlčka, pa tistega drugega ukrajinskega kombija, v katerega sem treščila, zaradi razbijanja v glavi, ki ne poneha in vratu, ki me še bolj boli, sem besna, ker kuža ni preživel.
uboga žival je tavala po obvoznici med pobesnelimi avtomobili. nočem si niti predstavljati, kako zelo prestrašen je bil ... :(
meni je uspelo, da sem mu izognila, razbila dva avtomobila, ampak očitno mu ni bilo usojeno preživeti današnji dan :(
lep, rjav kuža je bil ... r.i.p.
še najbolj pa sem besna na njegove lastnike (in njim podobne!!), ker so krivi, da je zataval v smrt. lahko, da sem krivična in se je zgodilo prvič, da je ostal brez nadzora. žival je obveznost. moramo jo čuvati, zanjo skrbeti. če ne, je bolje, da se ji izognemo v največjem loku ...
in še sem besna.
ker je v horjulskem zavetišču (zaradi tistih in njim podobnih!) več deset mačkov in več deset kužkov - brezdomčkov. ker jih je vedno več in sploh ne manj. ker niti enega kužka ne morem posvojiti, ker nimam prostora in nimam časa. in ker lahko posvojim samo enega mucka ... kaj pa ostalih nekaj deset? kje ste normalni ljudje?
kje ste tisti, ki ob besedi kastracija, sterilizacija, cepljenje ne zastrižete z ušesi, ker to da je pa strošek ...??
rada bi zaključila z začetkom. srečna sem:
- ker sem bolj ali manj ostala cela
- ker sem imela srečo s tremi prijaznimi fanti, policistoma in fantu z dars-a
- ker mi je prikupno sporočilo narisalo nasmeh in me pordelih lic poneslo spet v osnovno šolo :)
- ker je na svetu še par dobrih ljudi. in dobrih prijateljev. Berni, hvala!
čas je, da grem spat. upam, da bo sosed vsaj eno noč miren, in da se jutri zbudim brez glavobola in bolečega vratu ...