sreda, 27. maj 2009

makovo polje

pomlad
viharna noč
(zdramiš me)
okus svežega jutra
in vonj domače kave
žameten cvet poljskega maka
in vsemogočni sončni žarek.
požgečkaš rdeča lica
da zardijo v vsej svoji rdečici
in zadrhtijo.

nasmehneš se.
in greš
svojo pot.
zopet. in znova.

vsakič znova
odvržeš drhteče liste žameta
na pomečkani rjuhi pomladnega jutra.

nasmehnem se ...
z novim jutrom, vem, vrneš se.
zopet. in znova.
vsakič znova...
požgečkaš in zadrhtiš.

četrtek, 21. maj 2009

zaljubim se pet, šest, sedam ... ! puta dnevno

včasih se zaljubim v večer. tih, skrivnosten, potuhnjen in šepetajoč. ker prinaša smeh najstnikov pod oknom, ljubezen potepuških mačkov... in ker prinaša noč. topel objem. sanje s poljubom...

kot ježek v krtačo, slepo, se zaljubim v ljudi! ljubim jih takšne, ki se smejejo. ki objamejo iskreno. prvič! ali sedemindvajsetič... ljubim jih, ker pustijo sončen pečat. ljubim topel pogled, ki prikimuje, ki prežene škratke, ki začara. nehote. nevede.

lahko se zaljubim v bradatega strica s pipo pod nosom, v rjastem, golfu podobnem avtu, ki mi pusti prednost na ovinku (ker imam manj rjast avto? in ima občutek, da je manjvreden?) in se mu potem ustnice raztegnejo v nasmešek velikosti lubenice, ko mu pomaham in odmašira mimo mene. prvi. vesel. in še kar kima v pozdrav, čeprav me že zdavnaj več ne vidi ...

zaljubim se v pesem ...

ljubav slijedi naš trag
tiho primiče se
zna da plijen smo joj lak
i ne pita nas
je li pravi čas

tako zelo, da ji prisluškujem ves čas, znova in znova, povsod in kjerkoli. pustim se božati besedam, notam, strunam, taktom ... (kako zelo me znajo božati) začarali so me!

ure dolgo lahko zaljubljeno zrem v moja dva fanta... kako spita. kako se hinavsko prilizujeta. kako otročje podita nevidne sence na razpokanem zidu...

tudi trikrat na dan se zaljubim v makove cvetove, ki me spremljajo ob poti. tako zvesto si stojijo ob strani. drug ob drugem. in tako zaljubljeno zrejo za soncem. brezpogojno ... ujela bi jih v fotografijo, pa se bojim, da bo izginil njih čar.

prevečkrat. in prehitro se zaljubim :) vem.

čeprav ... kdo se ne bi zaljubil v melodije v tvid oblečenih dam, ki srebajo popoldanski čaj ...

sreda, 13. maj 2009

čisto poseben zmenek

včerajšnji dan je bil doooooolg kot ponedeljek. ampak lep kot nedelja !

drobcen, čisto poseben zmenek se je začel nekje v ljubljani s krhljem sendviča in ne-sadjem :), nadaljeval v kliničnem centru ob zanič kavi, pre-suhem skutinem štrudlu in reklami za čaj. pardon. za sok :)

korlček jo je v objemu ledeno-hladno šepetajoče klimatske ne-naprave :D mahnil proti gorenjski po zalogo kosmatih sledi na črnih majicah. in prignat malo sončka med njene oblake... go girl! mora biti vrijedan!

pred-večer je bil pika na i. ogromna pika. ker so bile vse kitajske restavracije zaprte (:P) smo parkirali v križankah, na kitajskem cirkusu. in zdržali eno uro? dolgovezenje ... nedodelanost ... dolgočasje ... vem, veliko, ogromno truda, treninga je vloženega a kaj ko imajo zanič režiserja! če bi namesto drame pisali kratke zgodbe, jih naredili mehkejše, popolnejše, jih vsaj za odtenek bolj izpilili, bi bila stvar gledljivejša.
tako pa ... še sinček je mamico z zehajočim pogledom spraševal če bo kmalu konec :)

čeprav. ja, priznam. ko enkrat zares, v živo vidiš tole:

Cirque du Soleil - Wheel

Cirque du Soleil - Girls

Cirque du Soleil - gumilastika :)

Cirque du Soleil - NORCA!

je vse ostalo je zelo slab približek. sad but true!

ker cirkus ni pocrkljal brbončic jih je romeova tortilja in zvezdnat večer, ki je objel dan, ki bi ga bilo vredno še kdaj ponoviti!

torek, 5. maj 2009

skoraj žalosten balkon

naša levinja ni tipična ženska, rožice nikoli niso bile njene najboljše prijateljice :).
a zadnja leta, vsakič, ko se rodi nova pomlad - odkar si je naš stari balkon prislužil ograjo, je pri hiši cel mali projekt :). nakup rožic je pravi proces. količina. barva. število. sorta. vse je do zadnje pikice preračunano. biti mora popolno.
no, letos bo med belo rožnatim cvetnim lišpom zevala mičkena nepopolna praznina, ker se je pod temle koritom
skrival skrbno pripravljen domek za novo življenje


za veliko noč je bilo gnezdece še prazno, čakajoč na male kljunčke … teden dni kasneje pa že …




komaj čakam, da bodo začivkali še vrabčki :)
nisem vedela, da so vrabčkasta jajčka tako velika … in ne predstavljam koliko časa je bilo potrebnega, da sta z vsako travico in pereščkom posebej sezidala trdno kamrco. občudovanja vredno!

nedelja, 3. maj 2009

sobota, 2. maj 2009

kokodajs

moja kokoška me je prepričala kokode... da zamenjam kurnik kokode ...
in ker je ona tista kokode... ki mi je sezidala prvega kokode... zdaj, z njenim dovoljenjem kokode... selim svoje gnezdece jajčk semkaj kokode...
prvo jajce je v gnezdecu kokode... če bom znesla še kakšnega kokode... no, to bomo pa še videli kokode...