ponedeljek, 21. november 2011

Ena potepuška



... kakršen lastnik, takšen pes ...
... kakršen lastnik, takšen blog ...?



... sploh ni čudno, da dela le takrat, ko se mu zazdi :)







test

dela? :)

nedelja, 31. julij 2011

zverine

sosedovi cukri na obisku





mama muca.

14 dni je pri hiši pa ima že vse pod komando. mačke in psa :)




mala zverina z ogromnimi šapami. to bo dec!



nežkana gospodičnica.






tale mala zverina je za popizdit fotogenična.

sobota, 30. julij 2011

ubogi ljudje

katerih vse, česar se dotaknejo, spremeni se v zlato ...
pa tega nihče ne vidi.
ki ne delajo napak. to namesto njih počnejo drugi ...
pa tega nihče ne vidi.
ki se razdajajo, prilagajajo, podrejajo, kimajo ...
pa tega nihče ne vidi.
ki so razlog, da se svet in vse na njem sploh vrti ...
pa tega nihče ne vidi.
ki so resnična žrtev tega sistema, ljudi, sveta, vesolja ...
pa tega nihče ne vidi.
ki garajo od jutra do večera, kot nihče drug...
pa tega nihče ne vidi.

ubogi ljudje, ki se najdejo v teh besedah.
ubogi ljudje, nikoli ne bodo razumeli.
smilijo se mi, ubogi ljudje, ker mora biti hudo naporno v njih koži.
ubogi ...

sobota, 23. julij 2011

en tak dan









Enakomerno deževanje


na ploskve sivih kamnitih streh;


vse bolne, žalostne so moje sanje


in v sivi žalosti zamrl je smeh.





Jesenska roža je zaprla čašo


in tiha se nagnila v siva tla;


in somrak pal je čez vasico našo


in zrak je mrzel od dežja.


(Srečko Kosovel)

sreda, 13. julij 2011

i'm all right

zate, ki sprašuješ ... i'm all right. i am. :)
res ni najlepše pasti na zadnjo plat, ampak včasih tako zelo paše. zaključek. pa kakršenkoli že je. je že prav da je tako. kajneda? :)
ko zmanjka ne-vem-več-katere-po-vrsti steklenice rujnega, se razkadi cigaretna megla in sonce prežene čudno prijetno noč, je jasno - en glas je pravi, njen. zahripan in zaripel se je vsakič znova postavil na štartno črto. četudi je vsakič poražen obležal, ni obupal. vztrajno je ponavljal ... utopija. nesmisel. don't go there ... medtem ko so ga drugi preglasili. imel je prav. kot vedno.
če ni jablane ni jabolk. če jablana je, a nima hrane, umre. nekaj je. je bilo in bo ostalo. zapisano tam zgoraj in v njenem srcu. odsev nečesa. na koncu nesmisel.

resnica je ta, da "ne bom jeseni čakala zime s tabo in ne boš me nesel do pomladi"

in resnica je ta, da je dober občutek spet zadihati s polnimi pljuči.



sama sebi presenečenje. ko je že pripravila udobno ležišče v bunkerju in ko je bil rezultat točno takšen, da bi jo katapultiral tjakaj, je oživela. zaživela. rešena bremena zadnjih let. sama si je takrat pripravila culo in sama jo je zdaj odvrgla. dober občutek je biti. govoriti. se smejati. živeti. piti kavo s pravimi ljudmi. preplesati noč. videti spet znan obraz, ki polepša dan. klepetati.

tralali tralala, njen čas prihaja ... še par peklenskih dni in jesen bo tu :)








.

.

.

.

.

sreda, 06. julij 2011

pika.

res nikoli ni tako slabo, da ne bi moglo biti še slabše? res. res čas zaceli rane? res. dobro je to, da je vsakič, ko se zbudim ... lažje. lepo je, kako vedno pisano pobarvaš mavrico. a ko jo naslednji trenutek grobo iztrgaš iz objema ... ni več tako lepo. barvaš, trgaš, barvaš, trgaš, barvaš ...


v resnici nimaš pojma kaj počneš.

še malo, čisto malo in spet bo mavrica. malo je sicer čudna, ker pride pred in ne po nevihti. pa saj nisem nikoli rekla, da jaz nisem čudna.

i'm ready. barvice so varno pospravljene v predalu. grem. oborožena z nasmehom in kovčkom polnim temnih ostankov, ki bodo "meso" postali. se je odločila.


... le glej, da je ne presenetiš preveč! ker je film že v montaži.

ko se vrne, bo resetirala spomin. vsa ta leta bo vrgla čez ramo, si spet namontirala nasmeh (mu kdo še verjame?) in strumno odkorakala v nov dan. in naslednji. in tistega za njim.
čas je že ...


.
.
.
.
.
.
.
.
.

slišiš? tam daleč vrano, ki kljuva in se reži?

nedelja, 03. julij 2011

zadnja sezona?

lenobno zamahuje s svojimi krili
se sladko reži
vedno ve, kdaj je pravi čas za napad

zagrabi in ne spusti
črno-siva mrhovinarka
KLJUVA, ŽRE in se REŽI!

zdaj že nekaj let prihaja
včasih ostane dolgo
spet drugič dlje ...

in vedno vem kdaj bo prišla
prikrade se vedno, ko ti odideš
takoj zatem, ko mi pustiš vse male malenkosti

utrujena sem
in tako zelo me je strah