sreda, 21. julij 2010

En mejčken ponosna

En mejčken pa res ...
Končno sem spet vzela v roke glino in ugotovila, da sem od kar sem bila na tečaju že skoraj vse pozabila :) Ker pa je tršica Milica res fletna pupa mi je še enkrat natresla navodila in ekola. Nastal je moj prvi čisto moj srebrni prstančk
Mislim, da ga bom še spatinirala, ker je zame pa res en mejčken preveč svetleč.
Ni pa nujno ... tko je to, če je baba tehtnica po horoskopu, ne pa ne se odločit.. :)
Bodem ga par dni opazovala pa bomo vidli.

S temle spodaj se pa sicer ni za hvalit, ker je bolj ponesrečen poskus kot pa kaj res pametnega. Je bila glina mejčken presuha že, jaz pa prepočasna ...


Saj vem, da se sprašuješ, kaj bi ta skulptura naj bila, hehe. Muc muc bi moral biti, če bi bilo vse po planu. No, pa ni bilo :)

Pa tudi fotke so kakršne so, glede na to, da je šel Canon letos na Rock Otočec in se napil piva še dobro da sploh kaj spravi iz sebe :)) Mislim da bo čas za novega...

4 komentarji:

  1. Prstan je fuuuul hud točno tak kot je :)
    Muc pa.. je tak kot res so.. pomečkani, premečkani, mal vegasti.. ampak sladki :)

    OdgovoriIzbriši
  2. hehe, saj vem, da si ti za tacgale svetlečga :) sam se mi zdi, da ne bo šlo skozi, da se bo kmalu postaral. je res mal prehudo zame. al pa če se bom mogoče navadla :)

    OdgovoriIzbriši
  3. prstan je ču-do-vit! kakšna oblika... uauuu! patinirala ga boš? krasen je, kakršen je, ma... ma... ja, tudi jaz bi probala:)

    OdgovoriIzbriši
  4. Pismo, sem pa res na tekoćem z branjem blogov :)
    Sem šele danes prišla do te objave. Prstan je mega! Za mucka pa lahko rečem isto, kot je Sonja povedala, le v našem narečju: je bolj požulen, pa zato toliko bolj sladki ;)

    OdgovoriIzbriši

kaj praviš?