sreda, 13. julij 2011

i'm all right

zate, ki sprašuješ ... i'm all right. i am. :)
res ni najlepše pasti na zadnjo plat, ampak včasih tako zelo paše. zaključek. pa kakršenkoli že je. je že prav da je tako. kajneda? :)
ko zmanjka ne-vem-več-katere-po-vrsti steklenice rujnega, se razkadi cigaretna megla in sonce prežene čudno prijetno noč, je jasno - en glas je pravi, njen. zahripan in zaripel se je vsakič znova postavil na štartno črto. četudi je vsakič poražen obležal, ni obupal. vztrajno je ponavljal ... utopija. nesmisel. don't go there ... medtem ko so ga drugi preglasili. imel je prav. kot vedno.
če ni jablane ni jabolk. če jablana je, a nima hrane, umre. nekaj je. je bilo in bo ostalo. zapisano tam zgoraj in v njenem srcu. odsev nečesa. na koncu nesmisel.

resnica je ta, da "ne bom jeseni čakala zime s tabo in ne boš me nesel do pomladi"

in resnica je ta, da je dober občutek spet zadihati s polnimi pljuči.



sama sebi presenečenje. ko je že pripravila udobno ležišče v bunkerju in ko je bil rezultat točno takšen, da bi jo katapultiral tjakaj, je oživela. zaživela. rešena bremena zadnjih let. sama si je takrat pripravila culo in sama jo je zdaj odvrgla. dober občutek je biti. govoriti. se smejati. živeti. piti kavo s pravimi ljudmi. preplesati noč. videti spet znan obraz, ki polepša dan. klepetati.

tralali tralala, njen čas prihaja ... še par peklenskih dni in jesen bo tu :)








.

.

.

.

.